Elektroblef 00

jingle ///
headphone science: viscera (notype:065)

Lepo pozdravljeni v Elektroblefu.. Vedno smo zaceli s stavkom “To je Elektroblef in z vami sem DJ Nova” in tokrat se zdi da ne bi smelo biti cisto nic drugace, kljub temu, da je od zadnjega elektroblefiranja preteklo nekje skoraj tri leta. Torej gre za ponovnost, a hkrati za nadaljevanje. Ker se elektrobleferji, po mnenju nekaterih sicer prevec, a vseeno radi sprasujemo po bistvu, se tudi v tem uvodnem cetrtogeneracijskem programu spet moramo povprasati kaj vse skupaj sploh pomeni. V nekem momentu se je zdelo, da je osnova nasega javljanja v radijskem etru predvsem takoimenovani net.audio, vcasih smo temu rekli tudi virtualne zalozbe – izraz, ki se mu bomo skusali v nadalje izognit, ker prevec implicira virtualnost kot antitezo realnosti, takemu aspektu pa se trmasto upiramo. Skratka net.zalozbe naj bi bile nasa rdeca nit, tako na primer nase danasnje uvodno poslusanje, ki prihaja z “NO TYPE.com” - headphone science, ampak v resnici temu ni cisto tako. Res sicer je, da imamo izjemno radi mrezno zaloznisko sceno, kjer je internetni protokol, ki povzroca svobodo informacije, logicno in nekako naravno izkoriscen v smislu svobodne distribucije glasbe, vendar je prav ta svobodni aspekt glasbene komunikacije ta, ki kaze na bolj temeljne rdece niti elektrobleferjev. Ce skusamo povzeti: v resnici smo odvisniki, pravi junkiji na dinamiko in spremembe, predvsem pa na svobodo izrazanja in poglobljeno refleksijo na okolje. Veckrat poosebljamo kontradikcije, hkrati pa se trudimo da ne zapademo v ozkogledost. To nujno potegne za seboj kriticno in analiticno pozicijo do strukturiranja glasbenega, medosebnega in ostalega druzbenega udejstvovanja, se posebej pa kriticno stalisce do struktur moci. A hkrati je tu prav nic manj prioriteten, danes precej kriticen, poeticni JAZ, ki v sodobnosti zavzema drugacne in ponovno preizprasane, predvsem pa dosti bolj refleksivne oblike.

Vendar, da se za trenutek vrnemo h glasbi: net.založba AUTOPLATE, ki je nastala kot odcepek od materinske “thinnerism” založbe, raziskuje elektronsko glasbo skozi fokus na razne post-tehno podžanre. Tu je tako del?ek ogromnega 15ega releasa s te založbe – Johan Weislander in njegov C3.

johan weislander: c3 (autoplate 015)

izmar: aze2 3 (mono211)

Slišali smo tretji komad z druge instalacije, ki slisi na ime AZE, torej AZE 2, avtorja IZMAR. Eden zadnji releasov z net.zalozbe monotonik oz. njenega starejšega brata mono211, usmerjenega v bolj nabrejkano in manj nostalgicno-idmjevsko elektroniko. Ko smo že pri ve?ni težavi referenciranja net.audio izdelkov, ki jih uporabljamo pri našem elektroblefiranju, naj omenim da se bo celotna ekipa v tokratni inkarnaciji mo?no potrudila z spletnim elektrobleferskim koti?kom, ki naj bi bil redno in pogosto osvežen s playlistami in direktnimi linki do vse te spletne glasbe in net.zalozb s ciljem, da se poslusalec ne mu?i z dešifriranjem naše napolposlovenjene angleš?ine in internetnih naslovov. Naslov pa je že na voljo: letusplay.net/elektroblef. Link pa se najde tudi kje na strani RŠ-a. A preden se spet vrnemo k raziskovanju bistva in kam vse se bomo še usmerili v novi inkarnaciji, še malo h glasbi in sicer: slišali bomo še eno monotonik zadevo, zdaj mogoce malce bolj zahtevno in to je Octopus Land in – Komputer Going into Sleep, za njim pa Bogdan Raczinski – I will eat your children too.

[mtk118]-octopus-land-04-komputer-going-into-sleep-mode.mp3 ((Octopus Land - Suck My Temple Moan Trumpet EP [mtk118] ))

_bogdan_raczynski-_04.untitled (i will eat your children too, rephlex aug 2003)

?e nadaljujemo z nekim metaraziskovanjem, torej raziskovanjem samega raziskovanja, torej pravim meta-elektroblefom, gre tu velikokrat za mo?en vpliv novih medijev, torej neke – v debelih navednicah - “informacijske družbe”, ali takoimenovanega postmodernisti?nega ali celo post-humanisti?nega stanja in bivanja. ?eprav je tu tveganje, da bomo zveneli na trenutke precej akademsko, prihajajo kriti?ni spisi, ki se vežejo na konkretno sedanjost in njeno interpretacijo in razlago, iz teh, na videz akademskih krogov. Mogo?e vse skupaj sploh nima take veze s samo “akademijo” v smislu univerze, temvec bolj s filozofijo, sociologijo kulture, kulturologijo, torej nekako družbenimi vedami. Ampak brez strahu, vedno se skušamo prizemljit, menjat perspektive in koncepte, predvsem pa pozornost usmerjat na kontekste. Prav upoštevanje in raziskovanje konteksta, se pravi tistega, ki je okoli, in hkrati vseeno neposredno in posredno instrumentalno pri nastanku in obliki tistega kar gledamo, se danes zdi najbolj bistveno. Mogo?e pa je bilo tudi v?eraj, a za to smo nekako prepozni, in zdaj tako ali tako vse te?e dosti prehitro, da bi si lahko vzeli ?as za romanti?ne izlete v neoklasicizem. Kakorkoli že, kontekst je tudi tisto orodje, s katerim se poudarja dinamiko, nekaj kar elektrobleferji mo?no cenimo. ?e temu prištejemo ob?asne otro?je izpade, predvsem pa fascinacijo nad iskrenim, hmm, notranje lepim emocionalnim zanosom, lahko pridemo do nepredvidljivih kombinacij, ko ekstrem na nov in zanimiv na?in poudari ekstrem.

Taka je recimo tudi naslednja kombinacija: najprej The Gasman s komadim Immodium, ki prihaja z WARPmart kompilacije iz lanskega leta, potem pa malce starejsi Proem, z zadevo, ki nosi pomenljiv, predvsem pa nekako plasti?en naslov “The Old School Pudding”,

the gasman: immodium (warpmart issue one, 2003)

proem: the old school pudding (Proem - Burn Plate No.1 (Hydrant Records) )1999.

Ena od zanivosti pri net.založbah in net.audiu je pravzaprav na?in kako je ta free-flow scena, ki bi se na prvi pogled zdela antiteti?na, torej nasprotna ortodoksnemu glasbenemu založništvu, pravzaprav povezana z le-tem tradicionalnim zalozžništvom. Pojavlja se namre? vse ve? primerov artistov, torej kreativcev, ki uporabljajo oba medija za distribucijo svoje kreativnosti, torej mp3 filetki, izdani na net.založbi, ki svobodno plavajo po internetu, brezcenovno neskon?nokrat razmnoženi, a hkrati ambiciozne izdaje pri neodvisnih založbah, torej v vinilnih in ploš?kastih oblikah, distribuirane preko tradicionalnih distribucijskih mrež, neodvisnih ali celo v lasti velikih mednacionalk. Proem, ki smo ga pravkar slišali, je recimo en tak primer. Izdajal je na hydrant records leta 1999, potem na monotnik mrežni založbi, januarja 2004 pa naj bi izšel njegov album pri Merck records. Dejstva na nek na?in govorijo zase. Hkrati pa je to tudi naš kontekst, ki ga skušamo slediti. Malce napamet bi trdili, da je pri net.audiu je mogo?e celo težje slediti konktekste posameznih avtorjev, njihove koncepte in koncentracije. Kakorkoli že, raziskava se nadaljuje. Septembra 2003 smo namre? elektrobleferji spisali nek tekst, ki se ukvarja z idejo Laptop Glasbenika, kot novim na?inom glasbenega udejstvovanja, ki skozi informacijsko in mobilno procesno tehnologijo pravzaprav postaja dosti bolj neodvisen kot je bil kadarkoli prej. To, sicer bolj akademsko a ni? manj ilustrativno raziskovanje vidimo kot nek za?etek in nadaljevanje. Dejansko obliko pa bodo pokazali nadljne oddaje, tukaj in zdaj ter vnaprej.

Nadaljujemo pa z ve?jim blokom: najprej kratek uvod “stars shining bright” dunajskega dua “550 Rondy”, ter potem poskocen “it's a wave”, pravtako avstrijskega avtorja “staubsauger”. Oboje je izslo pri dunajski mrežni založbi PILOT.fm. Za njima pa Squarepusherjev F-Train z njegovega zadnjega albuma “do you know squarepusher”, ter Tomato Wierdo z “Le Salle de Bain”, ki pa prihaja s funkstorung kompulacije “MAS confusion” kar bi lahko raztegnili v Music Aus Strom Confusion.

- 550 rondy: stars shining bright (pilot.fm: 012.5 ­wr0oom! Ep)

- staubsauger: it's a wave (pilot.fm: 010 01 – it's a wave ep)- - squarepusher: f-train (do you know squarepusher)

- tomato wierdo: le salle de bain (funkstorung presents mas confusion)

Kot zaklju?ek tega nultega elektroblefiranja ?etrte generacije bi definitivno lahko rekli, da še zdale? nismo prav dobro predelali samega bistva elektroblefiranja. Dejstvo je namre?, da smo še vedno predvsem glasena oddaja. Tako pravzaprav ponujamo ve?no zadovoljstvo, kar, hm, zveni kot kamasutra, a vendarle je res. Skrivnost elektroblefiranja in samega elektroblefa se skriva v podrobnostih, bistvo je razodeto po majhnih drobtinicah tu in tam, vmes, takrat, ko noben ne poslusa oz sliši. In tu se mogo?e skriva še ena to?ka tokratnega dnevnega reda: vprašanje namre? je, kako poslušamo in kako slišimo. Interpretacija, razumevanje in doživljanje glasbe, ki je nepreklicno in vedno vpeta v dolo?en socialen ali vsaj medoseben kontekst, to je naša izredno vabljiva snov raziskovanja. Hkrati pa leži najve?ja težava v razmerju med abstrakcijo in konkretnostjo, med teorijo in prakso, ali ?e ?isto popreprostimo in konkretizitamo: koliko besed in koliko glasbe v vsem tem našem izpraševanju? In ker nikoli ne verjamemo kon?nim in definitvnim odgovorom, najraje naredimo dolgo pavzo in se pred njo retori?no vprašamo: mogole pa je vsekupaj le en velik blef.

Z vami sem bil Elektroblefer Nova, zaklju?ne tone pa prevzame Zvuk Broda in Oprosti Samo Malo številka pet.

zvuk broda: oprosti samo malo 05